Motnje avtističnega spektra

Motnje avtističnega spektra

 

atizemPojav avtizem izvira iz grške besede »autos«, kar pomeni sam, lasten, vsebinsko pa vase usmerjen. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej prevladuje dimenzionalni pogled na avtizem, govorimo o spektroavtistični motnji. Motnja avtističnega spektra (MAS) je izraz, ki v svojem širšem pomenu zajema avtizem, Aspergerjev sindrom, pervazivno razvojno motnjo, sindrom patološkega izogibanja zahtevam in semantično-pragmatično motnjo. Spektroavtistične motnje so kompleksne razvojne motnje, ki se kažejo predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije in imaginacije.

Znanstveniki še vedno raziskujejo vzroke za nastanek avtizma. Mnogi strokovnjaki pa menijo, da vzrok avtizma ni posledica enega samega dejavnika, temveč medsebojno vplivanje več dejavnikov. Avtizem je nekoč veljal za redko motnjo, v zadnjih desetih letih pa se je število oseb z MAS drastično povečalo po celem svetu. Pogostost je 6 oseb z MAS na 1000 ljudi, tako v Evropi kot tudi v ZDA. Motnja je pogostejša pri dečkih kot pri deklicah, razmerje bi naj bilo 4-5:1.

Starši lahko že zelo zgodaj posumijo pri otroku, da gre za avtizem. Nenavadne in nepričakovane vedenjske vzorce lahko opazijo že pri dojenčku. Na primer: otrok ne usmerja pozornosti na svoje skrbnike, ne odziva se na svoje ime, ni skupne pozornosti, več interesa kaže na predmete kot na ljudi, nima socialnega nasmeha, tudi pri razvoju govora prihaja do zaostanka ali pa se govor sploh ne razvije. Lahko, da pri otroku pride celo do regresije, opuščanja nekaterih besed, ki jih je otrok že govoril. Pogosto otroci z avtizmom ponavljajo določene besede, morda celo cele fraze, ki jih na primer slišijo v risanki. Večina otrok z avtizmom ima težave s prilagajanjem spremembam, predpostavljanjem, ne znajo se postaviti v položaj drugega. Poleg vsega naštetega pa imajo skoraj vsi otroci z avtizmom še težave na področju senzorne disfunkcije. Ni pa nujno, da se pojavijo vsi našteti znaki. Nekatere osebe z MAS vzpostavljajo očesni kontakt, izkazujejo naklonjenost, uporabljajo socialni nasmeh in tudi pokažejo veliko čustev.

Kaj se dogaja v možganih?

V zadnjih desetih letih so nove slikovne tehnike omogočile vrsto dokazov o spremenjenih nevroanatomskih značilnostih možganov otrok z avtizmom. Med odmevnejšimi so bile študije, pri katerih se je pokazalo, da imajo otroci z MAS nenormalno rast možganov v zgodnjem obdobju. Pri merjenju možganske aktivnosti pa se je pokazalo, da tudi ta odstopa od normalnega možganskega delovanja, bodisi v povišani ali znižani možganski aktivnosti (včasih pa celo oboje).

Vzorec zvišane možganske aktivnosti :

Zvišana možganska aktivnost v predelu cingulate gyrus in prefrontalnem korteksu korelira s simptomi:

  • ponavljajoč govor in vedenje;
  • obtičanje v mislih;
  • težave s prilagajanjem spremembam.

Vzorec »ring of fire«, kjer gre za zvišano možgansko aktivnost po celotnih možganih:

  • nestabilno razpoloženje;
  • čustveni »padci«;
  • anksioznost.

Vzorec znižane možganske aktivnosti:

Znižana aktivnost v cerebelumu korelira s simptomi:

  • zmanjšana motorična sposobnost;
  • učni problemi.

Znižana aktivnost v zadnjem in temporalnem predelu možganov:

  • problemi s komunikacijo;
  • učne težave;
  • težave s senzomotoriko;
  • problemi z abstraktnim mišljenjem.

Znižana možganska aktivnost, ki je posledica raznih toksinov.

Znižana možganska aktivnost kot posledica možganske poškodbe.

Vzorec možganske aktivnosti pri otrocih z MAS zelo variira, zato je za pravilno zdravljenje še toliko bolj pomembno, da se opravi brain map meritev in se »pogleda« v možgane.

avtispec

 

 

 

 

 

 

Na sliki je scan možganske aktivnosti 9 letnega dečka z avtizmom. Gre za zvišano možgansko aktivnost v vzorcu »Ring of fire« in znižano aktivnost v predelu cerebelluma ( v tem predelu bi morala biti možganska aktivnost največja).