PTSD

Posttravmatska stresna motnja (PTSD, PTSM)

 

PTSD10PTSM je psihiatrična motnja, ki prizadene določen odstotek ljudi, ki so udeleženi ali prisostvujejo dogodkom, ki ogrožajo njihovo ali življenje in zdravje drugih ljudi. Taki, pravimo jim stresni dogodki, segajo od naravnih katastrof do človeških, kot so: rop, posilstvo, teroristični napadi, najhujši pa je vojna oz. bojevanja, za katere kaže, da imajo hujše psihične posledice in so za razvoj PTSD bolj neugodni.

Diagnoza PTSD je opredeljena kot:

 

  1. Oseba je bila izpostavljena travmatičnemu dogodku, v katerem je bilo prisotno oboje:
  • oseba je doživela, prisostvovala ali je bila soočena z dogodkom ali dogodki, ki so vključevali dejansko ali grozečo smrt ali resno poškodbo ali grožnjo telesni integriteti posameznika ali drugih;
  • reakcija osebe je vključevala močan strah, nemoč ali grozo.
  1. Travmatičen dogodek je vztrajno podoživljan na en (ali več) od sledečih načinov:
  • ponavljajoči in vsiljivi mučni spomini na dogodek, vključno s podobami, mislimi in zaznavanji;
  • ponavljajoče, mučne sanje o dogodku;
  • obnašanje ali občutek kot da se travmatski dogodek ponavlja (vključuje občutek podoživljanja dogodka, iluzije, halucinacije in epizode ponovne projekcije prizorov, vključno s tistimi, ki se ponavljajo ob prebujanju ali opitostjo);
  • močna psihološka stiska ob izpostavljenosti notranjim ali zunanjim namigom, ki predstavljajo ali so podobni travmatskemu dogodku.
  1. Vztrajno izogibanje stimulansom, ki so povezani s travmo in otopitev splošne dovzetnosti (ki ni bila prisotna pred travmo) kot jo predstavlja dvoje (ali več) od naštetega:
  • napori za izogibanje mislim, občutkom ali pogovorom povezanimi s travmo;
  • napori za izogibanje aktivnostim, krajem ali ljudem, ki vzbujajo spomine na travmo;
  • nesposobnost spominjanja pomembnega aspekta travme;
  • izrazito zmanjšanje zanimanja ali sodelovanja v pomembnih aktivnostih;
  • občutek oddaljenosti ali odtujenosti od ljudi;
  • omejena zmožnost čustvovanja (npr. nezmožnost ljubečih občutkov);
  • občutek omejene prihodnosti (npr. ne pričakuje, da bo imel/a kariero, zakon, otroke ali normalno dolžino življenja)
  1. Vztrajni simptomi povečane vznemirjenosti (ki ni bila prisotna pred travmo) kot jo predstavlja dvoje (ali več) od naštetega:
  • težko zaspi ali spi;
  • je razdražljiv in ima izbruhe jeze;
  • težko se osredotoči;
  • je pretirano pozoren;
  • ob prestrašitvi pretirano reagira
  1. Trajanje motenj (simptomi pod kriteriji B, C in D) je daljše od enega meseca.
  2. Motnja povzroča klinično signifikantno stisko ali motnje v socialnih, poklicnih ali drugih pomembnih področjih delovanja.

Uporaba neurofeedbacka pri zdravljenju PTSM

Različne qeeg raziskave so pokazale, da gre pri PTSM za previsoko kortikalno aktivacijo možganov. Seveda, pa se je potrebno zavedati, da vsaka oseba s PTSM nima enakega vzorca možganskega delovanja. Zato je potrebno na začetku opraviti qeeg meritve (brain map), da lahko vidimo točno kje se nahaja vzrok določene težave. Spodaj levo je prikazana slika qeeg analize enega od klientov s PTSM. Rdeče obarvana področja prikazujejo kje je prevelika možganska aktivacija. In šele takrat, ko vidimo kje je izvor problema in točno na katerem mestu želimo spremembo možganskega delovanja lahko pričnemo z neurofeedback treningi. Zdravila lajšajo simptome in »maskirajo« vzroke, s qeeg pa odkrijemo vzroke in s pomočjo neurofeedback treningov se lotimo zdravljenja čisto pri sami »korenini« problemov.

ptmptsd

 

 

 

Z neurofeedbackom treniramo možgane, da producirajo več možganskih valov, ki so potrebni za fazo popolne sprostitve in da lažje reguliramo stresne odzive. Pogledamo še druge nepravilnosti v možganskem delovanju in tako se lahko osredotočimo na točno specifične dele, ki odstopajo od normalnega delovanja. Pogosto se po poročanju klientov prvi znaki izboljšanja stanja pokažejo v boljšem spanju. Kasneje se pričnejo reducirati še drugi simptomi in z izboljšanjem stanja se bistveno zreducira tudi uporaba zdravil. Ko se doseže neka stabilna faza pri klientu se zmanjša pogostost treningov, dokler ni popolnoma ukinjena. Zgoraj desno je brain map možganskega delovanja pred neurofeedback treningi in po končani neurofeedback terapiji.