Spominske motnje in demenca

Spominske motnje in demenca

 

DEMENCAAli ste vedeli, da s staranjem odmre približno 85,000 možganskih celic vsak dan? Še dobro, da jih imamo na začetku naše poti 100 bilijonov. Ampak, ali ste vedeli, da imamo kljub normalnemu procesu staranja dejansko izbiro oz. vpliv na to, kako hitro se starajo naši možgani. Naša izbira, ali z drugimi besedami naše vedenje in navade – lahko pospešijo ali upočasnijo odmiranje možganskih celic. Tudi v starosti sta priporočljivi čim večja psihična in telesna aktivnost. Raziskave kažejo, da intelektualno delo v starosti odloži pojav bolezni, tako da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Vsekakor velja omeniti uravnoteženo prehrano z zadostno količino vitaminov in mineralov ter dosledno izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje. Tudi pri že ugotovljeni demencije pomembno, da čim dlje ostanemo aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.

Kaj je demenca?

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Demenca je bolezen starosti. S starostjo se namreč tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1 odstotek ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60 odstotkov ljudi.

Kako bolezen prepoznamo?

Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina. V začetni fazi je prizadet spomin za nedavne dogodke. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke v začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Pogostoje prizadeta bolnikova orientacija, najprej v času in kasneje v prostoru.

Bolezen prav tako spremljajo otežena sposobnost besednega izražanja, presojanja in učenja novih vsebin, mišljenje je osiromašeno in togo. Že v začetni fazi bolezni, predvsem pa pozneje, se opisanim simptomom lahko pridružijo psihične motnje. Bolniki se osebnostno spremenijo. Z napredovanjem bolezni bolniki tudi telesno opešajo. Nič več niso sposobni opravljati osnovnih življenjskih aktivnosti in vse bolj potrebujejo pomoč drugih.

Ne obstaja en sam vzrok za demenco ampak več različnih faktojev, ki povečujejo tveganje za razvoj te bolezni:

  • genetika in družinska zgodovina Alzheimerjeve bolezni in demence;
  • travmatična poškodba možganov;
  • zloraba alkohola in drugih substanc;
  • depresija in ADD/ADHD;
  • zgodovina kapi in težav s pritiskom;
  • srčne bolezni ali srčne kapi;
  • diabetes;
  • rak, kemoterapije;
  • epileptični napadi;
  • Parkinsonova bolezen;
  • težave s spanjem;
  • nizka izobrazba (samo osnovnošolska);
  • fizična neaktivnost;
  • služba, ki ne zahteva novega učenja…

Vse motnje spomina niso demence

Vsakemu se lahko zgodi, da se včasih ne more spomniti določenega podatka (npr. imena), a mu ga po krajšem ali daljšem premisleku uspe priklicati v spomin. Te težave so lahko del normalnega staranja, pojavijo pa se lahko tudi v mlajših življenjskih obdobjih, predvsem ob večjih obremenitvah, stresu, tudi nespečnosti. V takem primeru govorimo o benignih motnjah spomina; v nasprotju z demenco, kjer tovrstne motnje niso prehodnega značaja in se bolnikovo stanje postopno slabša.

Različni tipi demenc, simptomi in kaj se dogaja možganih

Velik napredek pri uporabi qeeg-ja (brain map) pri spomiskih motnjah in demeci je ta, da nam slike prikažejo nepravilne vzroce možganskega delovanja že v zelo zgodnjem stadiju bolezni, ali včasih celo še preden se simptomi sploh razvijejo. Diagnostika s QEEG daje ljudem priložnost, da se začnejo zdraviti že v zgodnjih fazah bolezni – kar je tudi najbolj učinkovito. S qeeg lahko tudi določimo za kateri tip demence gre. To je zelo pomembna informacija, saj imajo skoraj vsi tipi zelo podobne simptome (sploh v začetnih fazah), kljub temu, da ima vsak tip, točno določen vzorec možganskega delovanja. Določitev za kateri tip demence gre, je zelo pomembna, saj način zdravljenja, ki ustreza enemu tipu, ni nujno učinkovit tudi za drugega.

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen predstavlja približno 60-80 % vseh demenc. Zanjo je značilen možganski vzorec, ki se kaže v znižani možganski aktivnosti v posteriornem predelu cingulate gyros ter v parietalnem in temporalnem predelu. V kasnejšem stadiju Alzeimejeve bolezni pa je opažena znižana možganska aktivnost tudi v drugih možganskih predelih, vključno z frontalnim.

dem11. znižana možganska aktivnost v frontalnem predelu, kar je značilnost že napredujočih stadijev bolezni;

2. znižana možganska aktivnost v parietalnih predelih.

 

 

 

 

 

 

Qeeg meritve lahko identificirajo nenormalen možganski vzorec te bolezni tudi nekaj let prej, preden se sploh pojavijo simptomi, zato je še posebej priporočljivo za ljudi, ki imajo v družinsko zgodovino te bolezni.

Ključni simptomi Alzhemejeve bolezni:

  • izguba spomina,
  • problemi s številkami,
  • težave z opravljanjem družinskih obveznosti,
  • oteženo sledenje navodilom, smernicam,
  • se hitro izgubijo,
  • zmedenost s časom in datumi,
  • težave z interpretacijo videnega,
  • težave z verbalnim izražanjem, ne najdejo pravih besed,
  • težave s presojanjem,
  • motnje razpoloženja in osebnosti…

Fronto-temporalna demenca

Fronto-temporalna demenca spada v skupino neurodegenerativnih bolezni, ki prizadene funkcioniranje frontalnih in temporalnih področij možganov. Bolezen povzroči zmanjšana pretočnost krvi in znižana možganska aktivnost v teh pomembnih predelih, ki so zadolženi za razmišljanje in spominske funkcije. Ta tip demence ima v povprečju 10-15 %, običajno se razvije v starosti 50, 60ih let, lahko pa tudi prej.

fronto1. znižana aktivnost v prefrontalnem korteksu;

2. znižana aktivnost v levem temporalnem predelu;

3. znižana aktivnost v desnem temporalnem predelu.

 

 

 

 

 

 

Ključni simptomi frontalno-temporalne demence:

  • neprimerno vedenje,
  • zvišana impulzivnost,
  • težave z jezikom in govorom,
  • izguba spomina,
  • kognitivni upad,
  • apatija,
  • osebnostne spremembe…

Vaskularna demenca

Vaskularna demenca je skupek različnih sindromov, ki jim je skupen upad spoznavnih sposobnosti ob prisotnosti možganskožilnih bolezni in dejavnikov tveganja za možganskožilne bolezni. Vaskuarna demenca je po pogostosti za demenco Alzheimerjevega tipa na drugem mestu med demencami. V Evropi predstavlja kar 20 % vseh demenc. Dejavniki tveganja na katere lahko vplivamo so enaki kot za druge možganskožilne bolezni: arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, kajenje, hiperlipidemija, bolezni srca.

Klinično so pri večini bolnikov poleg demence prisotni nevrološki simptomi in znaki spremljajočih možganskožilnih dogodkov: motnje govora, apraksija, agnozija, abulija, hipokineza, hemipareza, motnje hoje, inkontinenca. Poleg spoznanih motenj so v večji meri kot pri demenci Alzheimerjevega tipa prisotne motnje razpoloženja, vedenja, depresija, psihotična stanja.

Demenca zaradi alkohola

Ta tip demece nastane zaradi prevelike zlorabe alkohola. Alkohol deluje toksično na možgane in konzuimiranje na dolgi rok, povzroči možganske poškodbe na različni predelih.

Ključni simptomi za dememenco zaradi alkohola so:

  • tepžave z ravnotežjem,
  • roblemi s spominom,
  • težave z učenjem novih stvari,
  • zamegljeno razmišljanje,
  • dezorganizacija,
  • socialni problemi,
  • izguba motivacije,
  • halucinacije,
  • problemi z jezikom,
  • nerazpoloženje in osebnostne spremembe…

Psevdodemenca

Psevdodemenca je stanje, kadar ima pacient drugo bolezen oz. motnjo – na primer depresijo- in ima nekatere simptome podobne dememenci (npr. težave s spominom in osebnostne spremembe). Možganska slika je tukaj še toliko bolj pomembna, saj je zdravljenje depresije nekaj čisto drugega kot zdravljenje demence.

duuMožganska slika 68 letne ženske, ki so jo zdravili za Alzheimerjevo boleznijo. Predvidevali so da gre za ta tip demence zaradi simptomov, ki jih je imela – pogosto je pozabila imena svojih otrok, vnukov, se izgubila…Ampak možganska slika je pokazala normalno aktivnost v frontalnih in temporalnih predelih, kar ni značilno za Alzheimerjevo bolezen. Edina nepravilnost v možganih je bila prevelika možganska aktivnost v limbičnem sistemu, kar je značilnost ljudi, ki trpijo za depresijo. Šele tako je lahko dobila pravilna zdravila, ki so zmanjšala simptome njene bolezni.