Vedenjske motnje

Vedenjske motnje

 

child_aggressive_fight-612x300Motnje vedenja se razlikujejo od otroške vragolije ali mladostniškega upora. Otroci in mladostniki z motnjo vedenja kažejo vztrajne in ponavljajoče se vzorce agresivnega, kljubovalnega in antisocialnega vedenja. Diagnoza motenj vedenja je močno povezana s slabo izobraževalno uspešnostjo, socialno izolacijo, zlorabo substanc in povečano kriminalnostjo v adolescenci.  Kasneje v odraslem življenju imajo posamezniki slabše akademske in poklicne rezultate ter več težav v duševnem zdravju (kar 90 % ljudi z antisocialno osebnostjo motnjo naj bi imelo še en problem duševnega zdravja).

O motnjah vedenja govorimo, kadar otrok kaže vedenjske vzorce, ki se ponavljajo, trajajo dlje časa ter niso obče sprejemljivi ali občasno prisotni kot odgovor na zunanje obremenitve, temveč se v otrokovem vedenju pojavljajo kot stalen in neprimeren vedenjski slog, ki vpliva na njegov razvoj in vključevanje v družbo.

Obstajajo trije tipi motenj vedenja, ki so opredeljene glede na starost, v kateri se pojavijo prvi simptomi. Motnja vedenja, ki nastopi v otroštvu (znaki se pojavijo pred 10 leti), motnja vedenja z nastopom v adolescenci ter motnja vedenja z nedoločenim nastopom (starost, pri kateri se pojavi motnja vedenja ni znana). Motnja vedenja z nastopom v otroštvu, ki se ne zdravi, ima slabšo prognozo. V približno 40 % primerov se ta motnja razvije v odraslosti v antisocialne osebnostne motnje. Prav tako obstaja korelacija med zlorabo drog, tveganim spolnim vedenjem in nenamernimi poškodbami na njihovi poti k odraslosti. Pri osebah, ki so razvile motnjo vedenja je sopojavnost ADHD vsaj 50 odstotna, prav tako pa obstaja visoka komorbiditeta med pozunanjenimi motnjami in številnimi ponotranjenimi motnjami, kot so anksioznost in emocionalne motnje.

Kaj se dogaja v možganih?

Obstaja več različnih tipov vedenjskih motenj, ki se kažejo v različnem možganskem delovanju in zahtevajo različna zdravljenja. Najbolj specifične vedenjske težave lahko razvrstimo v vsaj tri različne tipe:

  • Impulzivnost (običajno znižana možganska aktivnost v prefrontalnem korteksu);
  • Kompulzivne tendence (običajno zvišana možganska vedmotnjeaktivnost v anteriornem girusu);
  • Težave povezane s temporalnimi možganskimi področji.

Vedenjske motnje so pogosto simptomi nezdravih možganov in če so le-ti pravilno zdravljeni, se lahko stanje zelo izboljša.

Zavedamo se, da niti dva človeka nista enaka in da obstaja veliko različnih faktorjev (tudi možganska aktivnost), ki igrajo pomembno vlogo pri duševnem zdravju in imajo velike učinke na vedenje. Zato vsako osebo obravnavamo individualno, brez obsojanja, pogledamo celotno osebno zgodovino, naredimo qeeg meritve in šele nato celostno pristopimo k obravnavi. Qeeg meritve nam omogočajo, da vidimo, kako možgani delujejo in se tako lažje lotimo točno specifične težave in naredimo protokol za neurofeedback treninge.