Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS. Beseda spekter se uporablja, ker, čeprav imajo vsi ljudje z avtizmom težave na treh glavnih področjih, se te pri vsakem posamezniku izražajo drugače in njihovo stanje na njih vpliva na drugačne načine.
Medtem ko so nekateri ljudje z avtizmom sposobni živeti razmeroma vsakdanje življenje, potrebujejo drugi vse življenje strokovno pomoč. Po ocenah naj bi bilo v Sloveniji okoli 20 tisoč ljudi z avtizmom, od tega štiri tisoč otrok in mladostnikov. Dodatno stisko predstavlja težava v tem, da ni storitev, ki bi bile razvite specifično za osebe z MAS, poleg tega pa tudi ni dovolj strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni za obravnavo teh ljudi.
Stroka pravi, da je avtizem multifaktorska motnja, ki ima lahko različne vzroke, vendar je najpomembneje, da se pri zdravstveni obravnavi MAS zagotovi ustrezno sodelovanje strokovnjakov za različna področja: nevrologov, gastroenterologov, dietetikov, endokrinologov, toksikologov, psihologov in psihiatrov, specialnih pedagogov, delovnih terapevtov, strokovnjakov za metabolne motnje, alergologov in drugih, saj je pravilna diagnoza za nadaljnjo zdravstveno obravnavo posameznika zelo pomembna.
Kateri geni so odgovorni za pojav avtizma, za zdaj še ni znano, obstaja pa genetska predispozicja za razvoj in pojav motnje. V zadnjem času veliko raziskav na tem področju kaže, da so tudi okoljski, biokemični dejavniki pomembni pri razvoju MAS – gre za neko vrsto soodvisnosti.
Nujno je, da ustrezni strokovnjaki opravijo potrebne preiskave, da se ugotovijo morebitne pridružene zdravstvene težave, saj je včasih mogoče z odpravo teh težav ugodno vplivati tudi na moč in izražanje simptomov avtizma.
Ljudje z avtizmom pravijo, da je svet za njih velika »zmeda ljudi, krajev in dogodkov«, ki so za njih nesmiselni in jim povzročajo tesnobnost. zlasti razumevanje in interakcija z drugimi ljudmi ter sodelovanje v vsakodnevnem družinskem in družabnem življenju je za njih težavno.
Znaki avtizma:
- otrok se ne odziva na svoje ime,
- ne zna postaviti vprašanj, povedati, kaj želi,
- razvoj govora zaostaja ali pa je otrok že govoril, pozneje pa je prenehal,
- ponavljanje besed, stavkov,
- ne sledi navodilom,
- včasih se zdi, kot da je gluh,
- ne kaže s prstom in ne pomaha z roko,
- raje se igra sam, ne kaže zanimanja za vrstnike,
- določene veščine osvaja zelo zgodaj,
- očesnega stika ni ali pa je minimalen – izmika neposreden pogled v oči sogovornika,
- zdi se, da je v svojem svetu, drugi pa zanj ne obstajajo,
- je hiperaktiven, ne sodeluje in rad provocira,
- ne zna pravilno, smiselno uporabljati igrač,
- obsedenost, navezanost na določen predmet, temo pogovora, risanko ali podobno,
- ne mara sprememb, vse mora biti po njegovih pravilih,
- je preobčutljiv na določene zvoke, strukture (na primer blago),
- drugačna motorika.
Neurofeedback pri avtizmu
V zadnjih desetih letih so nove slikovne tehnike omogočile vrsto dokazov o spremenjenih nevroanatomskih značilnostih možganov otrok z avtizmom. Pri merjenju možganske aktivnosti pa se je pokazalo, da tudi ta odstopa od normalnega možganskega delovanja.
Neurofeedback je metoda, ki uporabniku preko naprave za merjenje možganske aktivnosti stlano podaja informacijo o njegovi možganski aktivnosti. S pomočjo povratne informacije se uporabnik na nek način uči, kar s časom vodi v spremembe njegove možganske aktivnosti.
Proces poteka tako, da se najprej naredijo specifične meritve možganskega delovanja, ki pokažejo morebitna odstopanja v delovanju. Nato se pripravi individualen protokol treningov. V praksi se nato izvajajo neurofeedback treningi 2x tedensko po 45 min.
Napredek po neurofeedback treningih:
- čistejši govorni vzorci
- zmanjšanje agresivnosti, hiperaktivnosti, impulzivnosti, tikov,
- boljše motorične in socialne veščine
- boljša koncentracija in lašje sledenje navodilom
- večja emocioanlna stabilnost
- zmanjšanje občutljivosti zaradi dejavnikov iz okolja
