Zdi se, da je pandemija COVID-19 ter z njo povezane omejitve in posledice močno vplivala na mlade in njihovo psihološko počutje. Izguba medvrstnih interakcij, socialna izolacija in zmanjšan stik z blažilniki (npr. učitelji, trenerji) so lahko povzročili to povečanje.
Poleg tega so šole pogosto primarno mesto za prejemanje psiholoških storitev, pri čemer se 80% otrok za potrebe duševnega zdravja zanaša na šolske storitve. Za mnoge otroke te storitve niso bile na voljo zaradi zaprtja šol.
Nove raziskave kažejo, da se je globalna razširjenost duševnih bolezni otrok in mladostnikov v času COVID-19 močno povečala.
Najnovejša metaanaliza zagotavlja pravočasno oceno klinično povišane depresije in splošnih simptomov tesnobe po vsem svetu med mladimi v času pandemije COVID- 19. Pri 29 vzorcih in 80 879 mladih je bila skupna razširjenost klinično povišanih simptomov depresije in anksioznosti 25,2% oziroma 20,5%.
Tako ima 1 od 4 mladih po vsem svetu klinično povišane simptome depresije, 1 od 5 mladih pa klinično povišane simptome tesnobe.
Primerjava teh ugotovitev s predpandemičnimi ocenami (12,9% za depresijo in 11,6% za anksioznost) kaže, da so se težave z duševnim zdravjem mladih v času pandemije COVID-19 verjetno podvojile.
