Anksioznost in depresija sta zelo pogosti čustveni motnji, ki se kažeta na različne načine, vselej pa vplivata na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vplivata na to, kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in kako doživljate svet okrog sebe, vplivata na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Tukaj ne gre le za neko prehodno razpoloženje in ne za karakterno značilnost. Prav tako ni posledica človekove šibkosti, zato ju ni mogoče premagati le z močno željo in voljo. Gre za rezultat bioloških problemov v možganih oziroma za nepravilno možgansko delovanje.

 

Motnji obravnavamo skupaj, saj se pojavljata skupaj v kar 75 % primerov.

 

Obstaja več različnih tipov anksioznosti in depresije, ki imajo vzrok v različnih motnjah možganskega delovanja in ki nam dajejo odgovore na vprašanja, zakaj določena zdravljenja ne ustrezajo vsakemu, ki trpi za to motnjo.


Tipi anksioznosti/depresije in kaj se dogaja v možganih?


Čista anksioznost

Na sliki vidimo zvišano možgansko aktivnost v predelu bazalnih ganglijev.

Čista depresija

Na sliki je vidna zvišana možganska aktivnost v limbičnem predelu

Mešana depresija/anksioznost

Zvišana možganska aktivnost v limbičnem predelu in bazalnih ganglijih.

Prefokusirana anksioznost/depresija

Na sliki vidimo zvišano možgansko aktivnost v levem in desnem predelu bazalnih ganglijev, v limbičnem predelu in v anteriornem girusu.

Čista anksioznost

Čista anksioznost je prvi tip in raziskave kažejo, da gre tukaj za nizko raven GABA aminokislin in zvišano možgansko aktivnost v bazalnih ganglijih, insularnem korteksu in amigdali. Ljudje, ki trpijo za to obliko motnje se počutijo anksiozno, napeto in nervozno. Pogosto se počutijo neprijetno oz. neudobno v svoji koži. Preplavljajo jih občutja panike in stalnih dvomov vase in trpijo za fizičnimi simptomi anksioznosti, kot so mišična napetost, grizenje nohtov, glavoboli, želodčne težave, povečan srčni utrip…Nepojasnjeni strahovi in fobije so prav tako pogoste. Ljudje s čisto anskioznostjo se izogibajo vsega, kar povzroča nesproščenost, krajev, ki bi lahko povzročili panični napad ali ljudje, s katerimi bi lahko prišli v konflikte – izogibajo se tudi razmerjem.  Vedno napovejo najhujši možen scenarij in s strahom zrejo v prihodnost.

Čista depresija

Najznačilnejši simptomi čiste depresije so žalost, negativizem, izguba interesa za stvari, ki so običajno zabavne. Možna so obdobja joka brez pravega razloga z vzporednim občutkom izolacije in osamljenosti. Oseba ima lahko spalne ali prehrambne motnje, je brez energije, z nizko samopodobo in celo samomorilskimi mislimi. Pri tem tipu je pogosto viden nizek nivo dopamina, limbični oz. emocionalni možgani pa delajo preveč intenzivno. Ta del možganov je ravno zadolžen, da daje pomen oz. emocionalno noto in je povezan z ostalimi možganskimi predeli. Pogosto je vidna tudi znižana možganska aktivnost v sprednjem, prefrontalnem možganskem predelu ob počitku, ob miselni aktivnosti pa se zviša. Ta podatek je pomemben zato, ker se te osebe počutijo bistveno bolje, ko so zaposlene s kakšno aktivnostjo. Poležavanje cel dan, simptome še poslabša, četudi mislimo, da je to pri depresivnih osebah že skoraj instinktivno.

Mešana anksioznost/depresija

Ta tip ima kombinacijo simptomov aksioznosti in depresije. Eni simptomi sicer včasih prevladujejo, ampak običajno se prepletajo oboji. Mešana anksioznost in depresija je zelo pogosta. Tukaj gre običajno za znižan nivo dopamina in GABE. Študije potrjujejo tudi zvišano aktivnost v limbičnem predelu in centru za anksioznost.

Prefokusirana anksioznost/depresija

Ta tip ima običajno znižan nivo serotonina. Nekaj vzporednic lahko potegnemo od tipa anksioznost in depresija in dodamo še nagnjenje k »obtičanju« v negativnih mislih in dejanjih. To je zaradi zvišane aktivnosti v predelu ACG. Večina ljudi s tem podtipom obtiči v anksioznih in depresivnih mislih. Pogosta pridružena motnja je obsesivno-kompulzivna (obtičanje v negativnih mislih in kompulzivnih dejanjih), PTSD, (obtičanje v preteklih travmah), ali določene oblike odvisnosti in motenj prehranjevanja, ki jih bolj zaznamujejo kompulzivna dejanja. Ta tip se pogosto povezuje s pretirano zaskrbljenostjo z opozicionalnim vedenjem, s stalnim argumentiranjem in vedno prej ugotovijo kaj je narobe, kot tisto kar je prav. Ta tip je pogost pri otrocih staršev in starih staršev alkoholikov.

Temporalna anksioznost/depresija

Ta tip se pogosto povezuje z znižanim nivojem GABE in je pogost pri poškodbah glave ali pri epilepsiji. Temporalni predeli  imajo pomembno vlogo pri spominu, razpoloženju in čustvovanju. Če so torej problemi v tem možganskem področju so opazne težave z nestabilnim razpoloženjem, občutljivostjo, pozabljivostjo in temne, mračne, strašljive misli. Narobe si interpretirajo stvari, jih obrnejo negativno tudi takrat ko niso.  Možganska slika pokaže znižano možgansko aktivnost v temporalnih predelih. Kadar obstajajo nepravilnosti v tem možganskem predelu, je nujno potrebno to najprej zdraviti, pred vsem ostalim.

Ciklična anksioznost/depresija

Tudi tukaj gre za nizek nivo GABE, po drugi strani pa za preveč ekshibitatornih glutamatov. Kot že ime pove, gre tukaj za ciklično anksioznost in depresijo. Gre lahko za bipolarno motnjo, občasna nihanja v razpoloženju, tudi za PMS. Tudi stres vpliva na cikličnost.

Možganska slika pokaže zvišano aktivnost v emocionalnih centrih, podobno aktivnosti epi napadov. Tako kot pri epilepsiji pacienti nimajo kontrole nad temi obdobji. Možganska aktivnost variira v fazah, ki so odvisne od bolezni. Na primer, če je nekdo v manični fazi bipolarne motnje, se bo to kazalo, kot povečana aktivnost skozi različne možganske centre, ko pa bo v depresivni fazi, pa bo povsod znižana možganska aktivnost. Tudi ženska z PMSom bo imela probleme z možganskim valovanjem samo v tistem kritičnem obdobju, drugače pa ne. Ciklična anksioznost in depresija ima lahko zelo različne pojavne oblike – od zelo blage, do precej hude. Pri hudih oblikah je potrebno biti zelo previden, saj lahko klasični antidepresivi zadeve še poslabšajo in pogosto povzročijo manijo.

Nefokusirana anksioznost/depresija

Ta motnja je povezana z znižano možgansko aktivnostjo predvsem v prefrontalnem korteksu. Ta predel možganov je nekako naš supervizor. Pomaga pri funkcijah pozornosti, impulzivnosti, organizacije, presoje, motivacije in planiranja. Če je PFC premalo aktiven so takšni ljudje brezvoljni, brez energije, zdolgočaseni, impulzivni s slabo samokontrolo.

Zdravila niso dolgoročna rešitev. Zdravila ne odpravljajo vzroka in niso sposobna slediti vašim možganskih funkcijam, če potrebujejo več ali manj ključnih nevrotransmitorjev. Obstaja bolj naravna in učinkovitejša pot!


Zdravljenje anksioznosti/depresije


Kako je anksioznost običajno zdravljena?

Najpogosteje uporabljena zdravila za anksiozne motnje so posebne vrste antidepresivi – tako imenovani inhibitorji ponovnega privzema serotonina ali s kratico SSRI. Delujejo tako, da stimulirajo produkcijo serotonina – nevrotransmitor ¨dobrega počutja¨. Na kratek rok so učinkovita in  pomagajo pacientom, da se ¨dobro počutijo¨, ne opravijo pa vzroka problemov motnje.

Problemi z zdravili za anksioznost?

Zdravila imajo ja lahko pozitiven učinek na počutje na kratki rok, ne odpravijo pa vzroka možganskega neravnovesja. Zdravila lahko celo še bolj porušijo možgansko ravnovesje in napačne možganske vzorce še okrepijo, kar vodi do začaranega kroga ujetosti v bolezni.

Kako pomaga neurofeedback pri anksioznosti?

Neurofeedback je varen, neinvaziven pristop pri depresiji in anksioznosti. Pri depresiji se pogosto srečamo s tako imenovano alfa asimetrijo med levo in desno hemisfero. Neurofeedback terapevt namesti elektrode na možganska področja tako, da viša jakosti možganskih valov v frekvenčnem območju alfe na desni hemisferi in niža na levi. Neurofeedback je učna tehnika, ki spreminja negativne oz napačne možganske vzorce v optimalne.

Depresija, panični napadi in anksioznost niso znaki človekove šibkosti. To so simptomi porušenega možganskega ravnovesja.