Kaj je obsesivno kompulzivna motnja?


 

 

Skoraj vsak od nas ima vsaj enkrat v življenju izkušnjo z obsesivnimi mislimi ali kompulzivnim vedenjem. OKM se pojavi, ko posameznik doživlja obsesije in kompulzije več kot eno uro na dan in ko to ovira njegovo življenje. Pogostost obsesivno kompulzivne motnje je od 1-3 % v populaciji, čeprav je prepoznanih in zdravljenih motenj mnogo manj. Simptomi OKM se lahko izrazijo pri ljudeh vseh starosti, običajno pa se začnejo v otroštvu, najstniških letih ali mladi odrasli dobi.

OKM je pogosto opisana kot »bolezen dvoma«. Posamezniki z OKM so »patološki dvomljivci«, ker ne morejo razlikovati med tem, kar je mogoče, kar je verjetno in kaj je malo verjetno, da se zgodi.

Po definiciji so obsesije ponavljajoče se, vsiljive misli, impulzi in podobe, ki z vztrajnostjo in trdovratnostjo povzročajo hudo tesnobo. Osebe jih poskušajo ignorirati, zatreti ali nevtralizirati z drugo mislijo ali dejanjem (kompulzija). Čeprav so vsiljive misli neprostovoljne in pogosto odbijajoče, jih oseba prepoznava kot svoje lastne misli.

Kompulzivna dejanja ali rituali so stereotipno ponavljajoča se vedenja (na primer umivanje rok) ali mentalni akti (na primer molitev). Cilj kompulzije je preseči tesnobo ali kak nezaželen dogodek, za katerega se oseba boji, da se bo zgodil. Kompulzije so pretirane in niso namenjene zadovoljitvi. V ničemer niso povezane z realnostjo, ko gre za njihovo funkcijo nevtralizacije ali prevencije. Tako vedenje oseba sama prepoznava kot nesmiselno in neučinkovito in se mu poskuša zoperstaviti. Gledano dolgoročno je tak odpor minimalen.

Skupne poteze obsesij in kompulzij so njihovo vztrajno vsiljevanje v človekovo zavest, spremljajoča tesnoba pa spodbuja zoperstavljanje določenim idejam in impulzom. Oseba jih prepoznava kot absurdne in iracionalne. Kadar se jim zoperstavijo, se tesnoba še pojača. Izvajanje kompulzij pa je za osebo sproščujoče.

 

 Neurofeedback ima več prednosti od zdravil. Znanstveniki so odkrili, katera so ¨problematična¨ možganska področja, ki so vpletena v okm, tako da točno vemo, na katerih področjih je potrebno trenirati možgane, da prekinemo cikel konstantnih ponavljajočih miselnih in vedenjskih vzorcev.


Kaj se dogaja v možganih?


 

Znanstveniki so ugotovili, da je OKM povezana z motnjami v nekaterih predelih možganov, posebej v bazalnih ganglijih in čelnem režnju. Neustrezno delovanje tega predela možganov lahko povzroči ponavljajoče se gibe in togo razmišljanje oseb z OKM. Nepravilna možganska aktivnost je tudi v anteriornem predelu cingulate gyrusa. Ta del možganov je zadolžen za kognitivno fleksibilnost in ohranjanje pozornosti. Prevelika možganska aktivnost v tem predelu je povezana z nepravilnimi vzorci vedenja in mišljenja.

Zmanjšajte obsesije in kompulzije

Zmanjšajte občutljivost in jezo

Znebite se negativnih misli

Počutite se bolj stabilno in izboljšajte vsakodnevno funkcioniranje