Bolezen odvisnosti opredeljujemo kot neprilagojeno obnašanje, povezano z uporabo dovoljenih (alkohol, tobak) ali nedovoljenih (trava, heroin, kokain …) drog, ki pripelje do znatnih poškodb organizma ali drugih osebnih težav, prepoznava pa se na podlagi treh (ali več) kriterijev, če se ti pojavijo kadarkoli v istem enoletnem obdobju. Glavni kriteriji, po katerih ocenjujemo bolezni odvisnosti, so:

  • posameznik ima potrebo po znatno povečanih količinah droge, da bi dosegel zaželen učinek; ista količina droge ne zadostuje več;
  • pojavijo se tipični znaki abstinenčne krize, ki se na zunaj lahko kažejo kot vročina, potenje, krči po telesu;
  • drogo uživalec pogosto jemlje v večjih odmerkih ali daljši čas kot je prvotno načrtoval;
  • prisotna je trajna težnja ali neuspešno prizadevanje po zmanjšanju ali kontroliranem jemanju droge;
  • največji del časa se porabi za dejavnosti, povezane s priskrbo droge, njeno uporabo ali okrevanjem od njenih učinkov;
  • zaradi uživanja droge prihaja do prekinitve ali zmanjšanja pomembnih družbenih, poslovnih, šolskih ali rekreacijskih dejavnosti;
  • čeprav uživalec ve, da ima trajne in ponavljajoče se duševne in telesne težave, ki jih je verjetno povzročilo ali poslabšalo uživanje droge, nadaljuje z njeno uporabo.

Tako kot pri drugih vrstah kroničnih obolenj tudi pri bolezni odvisnosti ne moremo govoriti o enem samem dejavniku, ki bi povzročil razvoj bolezni. Gre za medsebojen vpliv človekovih bioloških in psihičnih danosti, ki se prepletajo s socialnimi dejavniki ter učinki drog. Več dejavnikov tveganja je prisotnih, globlja je odvisnost. Odvisnost uničuje življenja in razdira družine. Ljudje odvisniki se pogosteje ločujejo, dosegajo nižje izobrazbe, v službah ne napredujejo, pri njih pa se pogosteje razvijejo različne psihične in fizične bolezni.

Ne-kemične ali vedenjske odvisnosti

Zasvojenost ne pomeni samo telesne odvisnosti od nekega kemičnega sredstva, ki deluje na zavest. Pomeni kompleksno vedenje zasvojenega človeka, ravnanje, o katerem on sam prav dobro ve, da je škodljivo, pa ga ponavlja in ga ne more opustiti, ker bi sicer doživel abstinenčno odtegnitveno reakcijo. Zasvojenost je bolezen, vendar te bolezni ne povzročajo kemična sredstva, s katerimi se zasvojeni omamljajo. Ta kemična sredstva povzročajo tudi telesno odvisnost, to pa pomeni, da se na poseben način vključijo v telesno presnovo in postanejo nujno potrebna. Vendar tudi po tem, ko zasvojeni neha jemati drogo in izzveni odtegnitvena reakcija, še ni ozdravljen.

Droge ne povzročajo zasvojenosti, ampak le eno od mogočih sredstev, s katerimi se zasvojeni lahko omamijo. Mogoče pa se je omamiti tudi brez drog. Omamijo nas lahko prenekateri postopki, rituali, psihični manevri ali pa snovi, ki same po sebi nimajo farmakološkega učinka na zavest. »Droga« lahko postanejo tudi naslednji postopki:

  • basanje s hran ali zlorabljanje shujševalnih diet,
  • razna spolna vedenja,
  • nekreativno (heteronomo) delo,
  • sanjarjenje ob podpori osladnih tv nadaljevank in plehke literature,
  • igre na srečo,
  • obsedenost s tveganjem – ekstremni alpinizem, nora vožnja, kleptomanija,
  • obsedenost z verskimi in magijskimi rituali,
  • obsedenost z določenim tipom škodljivih odnosov z ljudmi…

  

Obstaja več različnih tipov odvisnosti in njihovo poznavanje je ključnega pomena za pravilno zdravljenje

Kompluzivna odvisnost

Impulzivna odvisnost

Impulzivno-kompulzivna odvisnost

Čustvena odvisnost

Anksiozna odvisnost

Temporalna odvisnost

Kompulzivna odvisnost

Ljudje s tem tipom odvisnosti imajo težave z ohranjanjem pozornosti in tendenco, da obtičijo v nekih mislih in dejanjih. Sem spadajo odvisnosti od iger na srečo, internetna pornografija, hrana in druge substance ali vedenja. Ne glede na to od česa so ti ljudje odvisni, je možganski vzorec praktično pri vseh enak. Obtičijo v nekem dejanju in imajo težave videti različne možnosti. Najpogostejši možganski vzorec pri teh osebah je zvišana možganska aktivnost v predelu anteriornega cingularnega girusa, ki jo običajno povzroča znižan nivo serotonina.

Impulzivna odvisnost

Ljudje s tem tipom imajo težave s kontrolo impulzov, kljub temu, da lahko vsak dan pričnejo s trdno namero, da bodo nehali s svojo odvisnostjo. Najpogostejši možganski vzorec pokaže znižano aktivnost v prefrontalnem predelu korteksa, povzročen zaradi znižanega nivoja dopamina. Prefrontalni korteks je naš supervizor in igra ključno vlogo pri:

  • presojanju,
  • kontroli impulzov
  • planiranju,
  • ohranjanju pozornosti,
  • sprejemanju odločitev.

Kadar je prefrontalni korteks premalo aktiviran, so ljudje veliko bolj občutljivi, hitro jih nekaj zmoti, se dolgočasijo, so nepozornostni in impulzivni. Ta tip je pogosto v povezavi z add/adhd in je pogostejši pri moškem spolu.

Impulzivno-kompulzivna odvisnost

Ljudje s tem tipom imajo težave z impulzivnostjo in kompulzivnostjo. Nepravilnosti v možganskem delovanju se kažejo v znižani možganski aktivnosti v prefrontalnem korteksu (povezanim z impulzivnostjo in nizkim nivojem dopamina) in z preveliko aktivnostjo v anteriornem cingularnem girusu (povezan s kompulzivnostjo in nizkim nivojem serotonina). Vzorec je pogost pri otrocih staršev alkoholikov.

Čustvena odvisnost

Ljudje s tem tipom odvisnosti pogosto konzumirajo alkohol, marihuano, protibolečinske tablete…da ublažijo občutja depresije, dolgočasja ali osamljenosti. Ta tip je pogosteje opažen pri ženskah. Včasih se simptomi spreminjajo v letnih časih in običajno se poslabšajo pozimi. Najpogostejši vzorec možganske nepravilnosti je v zvišani aktivnosti v limbičnem predelu in znižani aktivnosti v prefrontalnem korteksu.

Anksiozna odvisnost

Ljudje s tem tipom pogosteje konzumirajo alkohol, marihuano, protibolečinske tablete, uspavala ali določeno hrano, da ublažijo občutja anksioznosti, napetosti, nervoze ali strahu. Ta tip je pogostejši pri ženskah, prisotni pa so še fizični simptomi, kot so: mišična napetost, glavoboli, želodčne težave, grizenje nohtov, povečan utrip srca…Ljudje s tem tipom odvisnosti vedno napovejo najhujši možen scenarij, lahko so pretirano bojazljivi. Možganski vzorec, ki korelira s tem tipom je prevelika možganska aktivnost v bazalnih ganglijih, nizek nivo GABE aminokislin.

Temporalna odvisnost

Ljudje s tem tipom odvisnosti imajo težave z: temperamentom, spremembami razpoloženja, učenjem, spominom… Nenormalna možganska aktivnost v temporalnih predelih je pogosto posledica kakšne možganske poškodbe, infekcije oz. okužbe, pomanjkanju kisika, izpostavljenost okoljskim toksinom… običajno gre za znižano aktivnost v teh možganskih predelih, včasih pa celo za povečano.

Nepravilnost možganskega delovanja je najpogostejši vzrok, zakaj ljudje zapadejo v odvisnosti, zakaj se ne morejo rešiti iz njenega vozla in zakaj po že uspešni ozdravitvi ponovno podležejo. Možgani so naš ¨super računalnik¨, ki vodi naše življenje. Vpleteni so v vse kaj delamo in igrajo pomembno vlogo pri naši dovzetnosti za odvisnosti in naši zmožnosti, da se iz nje rešimo. Če naši možgani delujejo pravilno, tako delujemo tudi mi; in če so v naših možganih težave, je zelo verjetno, da bomo imeli težave tudi mi.