Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen predstavlja približno 60-80 % vseh demenc. Zanjo je značilen možganski vzorec, ki se kaže v znižani možganski aktivnosti v posteriornem predelu cingulate gyros ter v parietalnem in temporalnem predelu. V kasnejšem stadiju Alzeimejeve bolezni pa je opažena znižana možganska aktivnost tudi v drugih možganskih predelih, vključno z frontalnim.
1. znižana možganska aktivnost v frontalnem predelu, kar je značilnost že napredujočih stadijev bolezni;
2. znižana možganska aktivnost v parietalnih predelih.
Ključni simptomi Alzhemejeve bolezni:
- izguba spomina,
- problemi s številkami,
- težave z opravljanjem družinskih obveznosti,
- oteženo sledenje navodilom, smernicam,
- se hitro izgubijo,
- zmedenost s časom in datumi,
- težave z interpretacijo videnega,
- težave z verbalnim izražanjem, ne najdejo pravih besed,
- težave s presojanjem,
- motnje razpoloženja in osebnosti…
Fronto-temporalna demenca
Fronto-temporalna demenca spada v skupino neurodegenerativnih bolezni, ki prizadene funkcioniranje frontalnih in temporalnih področij možganov. Bolezen povzroči zmanjšana pretočnost krvi in znižana možganska aktivnost v teh pomembnih predelih, ki so zadolženi za razmišljanje in spominske funkcije. Ta tip demence ima v povprečju 10-15 %, običajno se razvije v starosti 50, 60ih let, lahko pa tudi prej.
1. znižana aktivnost v prefrontalnem korteksu;
2. znižana aktivnost v levem temporalnem predelu;
3. znižana aktivnost v desnem temporalnem predelu.
Ključni simptomi frontalno-temporalne demence:
- neprimerno vedenje,
- zvišana impulzivnost,
- težave z jezikom in govorom,
- izguba spomina,
- kognitivni upad,
- apatija,
- osebnostne spremembe…
Vaskularna demenca
Vaskularna demenca je skupek različnih sindromov, ki jim je skupen upad spoznavnih sposobnosti ob prisotnosti možganskožilnih bolezni in dejavnikov tveganja za možganskožilne bolezni. Vaskularna demenca je po pogostosti za demenco Alzheimerjevega tipa na drugem mestu med demencami. V Evropi predstavlja kar 20 % vseh demenc. Dejavniki tveganja na katere lahko vplivamo so enaki kot za druge možganskožilne bolezni: arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, kajenje, hiperlipidemija, bolezni srca.
Klinično so pri večini bolnikov poleg demence prisotni nevrološki simptomi in znaki spremljajočih možganskožilnih dogodkov: motnje govora, apraksija, agnozija, abulija, hipokineza, hemipareza, motnje hoje, inkontinenca. Poleg spoznanih motenj so v večji meri kot pri demenci Alzheimerjevega tipa prisotne motnje razpoloženja, vedenja, depresija, psihotična stanja.
Demenca zaradi alkohola
Ta tip demence nastane zaradi prevelike zlorabe alkohola. Alkohol deluje toksično na možgane in konzumiranje na dolgi rok, povzroči možganske poškodbe na različni predelih.
Ključni simptomi za dememenco zaradi alkohola so:
- težave z ravnotežjem,
- problemi s spominom,
- težave z učenjem novih stvari,
- zamegljeno razmišljanje,
- dezorganizacija,
- socialni problemi,
- izguba motivacije,
- halucinacije,
- problemi z jezikom,
- nerazpoloženje in osebnostne spremembe…
Psevdodemenca
Psevdodemenca je stanje, kadar ima pacient drugo bolezen oz. motnjo – na primer depresijo- in ima nekatere simptome podobne dememenci (npr. težave s spominom in osebnostne spremembe). Možganska slika je tukaj še toliko bolj pomembna, saj je zdravljenje depresije nekaj čisto drugega kot zdravljenje demence.
Možganska slika 68 letne ženske, ki so jo zdravili za Alzheimerjevo boleznijo. Predvidevali so da gre za ta tip demence zaradi simptomov, ki jih je imela – pogosto je pozabila imena svojih otrok, vnukov, se izgubila…Ampak možganska slika je pokazala normalno aktivnost v frontalnih in temporalnih predelih, kar ni značilno za Alzheimerjevo bolezen. Edina nepravilnost v možganih je bila prevelika možganska aktivnost v limbičnem sistemu, kar je značilnost ljudi, ki trpijo za depresijo. Šele tako je lahko dobila pravilna zdravila, ki so zmanjšala simptome njene bolezni.
