PTSM je psihiatrična motnja, ki prizadene določen odstotek ljudi, ki so udeleženi ali prisostvujejo dogodkom, ki ogrožajo njihovo ali življenje in zdravje drugih ljudi. Taki, pravimo jim stresni dogodki, segajo od naravnih katastrof do človeških, kot so: rop, posilstvo, teroristični napadi, najhujši pa je vojna oz. bojevanja, za katere kaže, da imajo hujše psihične posledice in so za razvoj PTSD bolj neugodni.

Diagnoza PTSD je opredeljena kot:

1. Oseba je bila izpostavljena travmatičnemu dogodku, v katerem je bilo prisotno oboje:

• oseba je doživela, prisostvovala ali je bila soočena z dogodkom ali dogodki, ki so vključevali dejansko ali grozečo smrt ali resno poškodbo ali grožnjo telesni integriteti posameznika ali drugih;
• reakcija osebe je vključevala močan strah, nemoč ali grozo.

2. Travmatičen dogodek je vztrajno podoživljan na en (ali več) od sledečih načinov:

• ponavljajoči in vsiljivi mučni spomini na dogodek, vključno s podobami, mislimi in zaznavanji;
• ponavljajoče, mučne sanje o dogodku;
• obnašanje ali občutek kot da se travmatski dogodek ponavlja (vključuje občutek podoživljanja dogodka, iluzije, halucinacije in epizode ponovne projekcije prizorov, vključno s tistimi, ki se ponavljajo ob prebujanju ali opitostjo);
• močna psihološka stiska ob izpostavljenosti notranjim ali zunanjim namigom, ki predstavljajo ali so podobni travmatskemu dogodku.

3. Vztrajno izogibanje stimulansom, ki so povezani s travmo in otopitev splošne dovzetnosti (ki ni bila prisotna pred travmo) kot jo predstavlja dvoje (ali več) od naštetega:

• napori za izogibanje mislim, občutkom ali pogovorom povezanimi s travmo;
• napori za izogibanje aktivnostim, krajem ali ljudem, ki vzbujajo spomine na travmo;
• nesposobnost spominjanja pomembnega aspekta travme;
• izrazito zmanjšanje zanimanja ali sodelovanja v pomembnih aktivnostih;
• občutek oddaljenosti ali odtujenosti od ljudi;
• omejena zmožnost čustvovanja (npr. nezmožnost ljubečih občutkov);
• občutek omejene prihodnosti (npr. ne pričakuje, da bo imel/a kariero, zakon, otroke ali normalno dolžino življenja)

4. Vztrajni simptomi povečane vznemirjenosti (ki ni bila prisotna pred travmo) kot jo predstavlja dvoje (ali več) od naštetega:

• težko zaspi ali spi;
• je razdražljiv in ima izbruhe jeze;
• težko se osredotoči;
• je pretirano pozoren;
• ob prestrašitvi pretirano reagira

5. Trajanje motenj (simptomi pod kriteriji 2,3 in 4) je daljše od enega meseca.

6. Motnja povzroča klinično signifikantno stisko ali motnje v socialnih, poklicnih ali drugih pomembnih področjih delovanja.