Kaj je avtizem ?

 


Pojav avtizem izvira iz grške besede »autos«, kar pomeni sam, lasten, vsebinsko pa vase usmerjen. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej prevladuje dimenzionalni pogled na avtizem, govorimo o spektroavtistični motnji. Motnja avtističnega spektra (MAS) je izraz, ki v svojem širšem pomenu zajema avtizem, Aspergerjev sindrom, pervazivno razvojno motnjo, sindrom patološkega izogibanja zahtevam in semantično-pragmatično motnjo. Spektroavtistične motnje so kompleksne razvojne motnje, ki se kažejo predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije in imaginacije.

Znanstveniki še vedno raziskujejo vzroke za nastanek avtizma. Mnogi strokovnjaki pa menijo, da vzrok avtizma ni posledica enega samega dejavnika, temveč medsebojno vplivanje več dejavnikov. Avtizem je nekoč veljal za redko motnjo, v zadnjih desetih letih pa se je število oseb z MAS drastično povečalo po celem svetu. Pogostost je 6 oseb z MAS na 1000 ljudi, tako v Evropi kot tudi v ZDA. Motnja je pogostejša pri dečkih kot pri deklicah, razmerje bi naj bilo 4-5:1.

Starši lahko že zelo zgodaj posumijo pri otroku, da gre za avtizem. Nenavadne in nepričakovane vedenjske vzorce lahko opazijo že pri dojenčku. Na primer: otrok ne usmerja pozornosti na svoje skrbnike, ne odziva se na svoje ime, ni skupne pozornosti, več interesa kaže na predmete kot na ljudi, nima socialnega nasmeha, tudi pri razvoju govora prihaja do zaostanka ali pa se govor sploh ne razvije. Lahko, da pri otroku pride celo do regresije, opuščanja nekaterih besed, ki jih je otrok že govoril. Pogosto otroci z avtizmom ponavljajo določene besede, morda celo cele fraze, ki jih na primer slišijo v risanki. Večina otrok z avtizmom ima težave s prilagajanjem spremembam, predpostavljanjem, ne znajo se postaviti v položaj drugega. Poleg vsega naštetega pa imajo skoraj vsi otroci z avtizmom še težave na področju senzorne disfunkcije. Ni pa nujno, da se pojavijo vsi našteti znaki. Nekatere osebe z MAS vzpostavljajo očesni kontakt, izkazujejo naklonjenost, uporabljajo socialni nasmeh in tudi pokažejo veliko čustev.

V zadnjih deseti letih so nove slikovne tehnike omogočile vrsto dokazov o spremenjenih nevroanatomskih značilnostih možganov otrok z avtizmom. Pri merjenju možganske aktivnosti pa se je pokazalo, da tudi ta odstopa od normalnega možganskega delovanja, bodisi v povišani ali znižani možganski aktivnosti (včasih pa celo oboje). Vzorec možganske aktivnosti lahko zelo variira, zato je za pravilno zdravljenje še toliko bolj pomembno, da se opravi brain map in se ¨pogleda¨ v možgane.


Kako se dogaja v možganih? 


Vzorec zvišane možganske aktivnosti

Zvišana možganska aktivnost v predelu cingulate gyrus in prefrontalnem korteksu korelira s simptomi: ponavljajoč govor in vedenje, obtičanje v mislih in težave s prilagajanjem spremembam. Vzorec »ring of fire«, kjer gre za zvišano možgansko aktivnost po celotnih možganih pa korelira z nestabilnim razpoloženjem, čustvenimi ¨padci¨ in anksioznostjo.

Vzorec znižane možganske aktivnosti

Znižana aktivnost v cerebelumu korelira s simptomi zmanjšane motorične sposobnosti in učnimi problemi. Znižana aktivnost v zadnjem in temporalnem predelu možganov pa s problemi s komunikacijo, senzomotoriko in z abstraktnim mišljenjem. Znižana možganska aktivnost je lahko tudi posledica toksinov ali kot posledica možganske poškodbe.

Neurofeedback je inovativna metoda, s pomočjo katere se posamezniki naučijo spreminjati svoje možgansko delovanje

Učinkovitost metode je znanstveno dokazana

Rezultati treningov so objektivno preverljivi, napredek pa trajen

Je popolnoma varna metoda, brez negativnih stranskih učinkov


 

Kakšen je napredek po neurofeedbacku?


 

Čistejši govorni vzroci

Zmanjšanje agresivnosti, hiperaktivnosti, impulzivnosti, tikov

Boljše motorične in socialne veščine

Boljša koncentracija in lažje sledenje navodilom

Večja emocionalna stabilnost

Zmanjšanje občutljivosti zaradi dejavnikov iz okolja